BRESKVE

Breskve
(Prunus persica)

SORTE BRESKEV IN NEKTARIN, OPIS IN ZALOGA JESEN 2013

 

 SORTA  PODLAGA  ZORENJE  OPIS PLODA  ZALOGA
 Maria Marta  Bres. sej.  konec avgusta  debel, okroglast, 90%rdeč,čvrst, cepka, meso rumeno  DA
 Crestheven  Bres. sej.  začetek septembra  debel, okroglast,50% rdeč,čvrst, cepka, meso rumeno, primerna tudi za sok  DA
 Fayette  Bres. sej.  sredi septembra  debel, okroglast, 50% rdeč, čvrst, cepka, meso rumeno, primerna tudi za sok  DA
 Suncrest  Bres.sej.Bres. sej.  konec avgusta  srednje debel, okroglastopodolgovat, bleščeče rdeč, cepka  DA
 Spring crest  Bres. sej.  sredi julija  srednje debel, okroglast, zamolklo rdeč 80%, srednje čvrst, kostenica, meso rumeno  DA
 Stark red gold (nektarina)  Bres. sej. konec avgusta debel, podolgovato okroglast, rdeč 70%, čvrst, cepka, meso rumeno  DA
 Redheven  Bres. sej.  sredi avgusta  debel, okroglast, rdeč 70%,čvrst, cepka, meso rumeno, odlična, primerna tudi za predelavo  DA
 Veteran  Bres.sej.  začetek septembra  Plod debel, kožica rumena z rdečkastim prelivom, meso oranžno rumeno, topno, sočno  DA
         
Vinogradniška breskev      različnih lastnosti  DA

 

Breskve (Prunus persica), vinogradniške ali sortne

Nekaj koristnih informacij :

Breskve so k nam v 3-4.stoletju prinesli rimljani. Rimljani so jih dobili od grkov, le ti pa od perzicev. Danes je v svetu priznanih več kot 2000 sort. Vsako leto prihajajo na trg od žlahtniteljev nove in nove sorte. Tudi pri nas lahko izbiramo med številnimi sortami. Med sabo se ločijo po številnih lastnostih : Bujnosti in obliki rasti, barvi plodov in mesa ter okusu. Pomemba lastnost je čas zorenja - tako imamo zgodnje sorte, ki zorijo že v juniju ter potem vse do poznih sort, ki zorijo šele v septembru. Zgodnje sorte so običajno kostenice kar pomeni, da se meso ne loči od koščice ali polcepke, če se meso delno loči od koščice. Poznejše sorte so cepke, kar pomeni, da se meso zlahka loči od koščice. Obiramo zrele plodove, ko se plod na odtis malo zmehča. Po obiranju je potrebno plodove v dveh dneh potabiti. Zato je pomembno, da v kolikor gojimo breskve za svežo uporabo razporedimo sorte glede na čas zorenja na čim širše obdobje. Odpornih sort na breskovo kodravost (Taphina deformans ) žal med žlahtnimi sortami ni, čeravno obstajajo med sortami razlike.

Uporabnost

Breskve so zelo primerne kot sveže namizno sadje. S svojim prijetnim izgledom napasejo oči, z okusom pa zadostijo tudi zahtevne konzumente sadja. V primeru, da nas moti dlakava kožica jih tik pred uporabo olupimo. Plodovi so primerni za predelavo v množico izdelkov kot so : kompoti, sadne kupe, marmelade, sokovi, žganje...
Ne smemo pa spregledati zdravilnega in blagodejnega učinka.

Znan je pomlajevalni in pomirjevalni učinek.

Plodovi so lahko prebavljivi, čistijo ledvice in sečni mehur. V nekaterih primerih so še bolj kot plodovi učinkoviti čaji iz cvetov in listov.
Verjetno se vsi strinjamo, da so breskve krasno sadje. Vsak bi si drevo breskve želel v svoj sadovnjak če...:
Lega : Niso vse lege v Sloveniji primerne za gojenje breskev. Nizke pozebne lege, težka mokra nezračna tla, senčni predeli niso primerni za breskve. Pogoste pozebe, slaba rast in rodnost ter kratka življenska doba so dejstva, ki narekujejo, da je v takih primerih bolje posaditi naprimer drevo jablane kot vstrajati pri breskvah.


Breskova kodravost (Taphina deformans) iz leta v leto povzroča ljudem toliko slabe volje, da se mnogi raje odpovejo breskvam, ali sadijo odpornejši breskove sejance imenovane vinogradniške breskve.

Breskovi sejanci- vinogradniške breskve

Ime vinogradniške se uporablja zato, ker so rasle pretežno v vinogradih. Drugače so to drevesa zrasla iz breskovih koščic in niso bila cepljena. V vsaki oploijeni breskovi koščici so namreč prepletene dedne lastnosti očetove in materine rastline v neštetih kombinacijah. Praviloma imajo potomci lastnosti, ki so drugačne od staršev, čeravno včasih kakšno lastnost tudi podedujejo. Včasih so se breskovi sejanci pogosto sami zasejali v vinogradih, ki so se okopavali. Rastline so pustili do rodnosti, nato pa najboljše pustili ostale pa odstranili. Spremenjena tehnologija vinogradništva ob uporabi herbicidov pa je vinogradniške breskve skoraj povsem izrinila iz vinogradov. Ljudjem so zanimive predvsem zaradi povečane odpornosti na breskovo kodravost kot najnevarnejšo bolezen.

Odpornost je predvsem povezana z žlahtnostjo. Bolj ko so breskve »divje«, manjše plodove in liste imajo, manj jih napada bolezen. Povedano po domače bolj ko so listi veliki, mesnati in plodovi debeli lažje skozi reže prodre bolezen v liste in plodove. Žal nam preostane izbira žlahtne lepe debele in sočne breskve ob uporabi vsaj najnujnejše bio oziroma kemijske zaščite ali imeti manj žlahtne a klub temu okusne plodove vinogradniških breskev praktično brez škropljenja.


Kot vedno pa smo iznajdljivi sadjarji tudi tu našli kompromis.

Če se pri sortah breskev prenašajo v celoti dedne lastnosti na potomce s cepljenjem lahko to uporabimo tudi pri vinogradniških breskvah. Vinogradniško breskev, ki nam je všeč in bi jo radi razmnožili jo ne bomo razmnožili z sejanjem koščic, saj bi bili potomci nekaj tretjega, pač pa jo bomo cepili. S cepljenjem na breskov sejanec bomo prenesli vse lastnosti materine rastline na potomce. Potomci enakih lastnosti so neuradno naša sorta. Neuradna zato, ker je za uradno priznanje sorte potrebno veliko testiranj in strokovnega dela, je pa to ena od poti žlahtniteljev pri registraciji novih sort.


V kolikor pa se bomo odločili, da bomo vzgojili vinogradniško breskev iz koščice le te zaradi slabe kaljivosti ne jemljemo od zgodnjih sort. Odstotek kaljivosti je večji če uporabimo koščice vinogradniške breskve kot če poskušamo vzgojiti novo rastlino iz koščic žlahtnih sort. Koščice damo v zemljo že jeseni saj morajo biti za uspešno kaljenje izpostavljene obdobju nizkih temperatur.

Obrezovanje

Obrezovanje breskev se razlikuje od obrezovanja ostalega sadja. Nekoliko spominja na rez vinske trte, saj jim med drugim puščamo kot pri trti daljše čepe iz katerih zraste nov rodni les za prihodnje leto.

V prodaji so vedno le enoletne sadike, katere spomladi ob ali po sajenju močno obrežemo. Preredimo enoletne poganjke, puščene pa močno skrajšamo na 20 do 40 cm. Breskve lahko sorazmerno pozno obrezujemo, če je nevarnost spomladanskih pozeb tudi šele po cvetenju. Priporočljiva je dodatna poletna rez.

Razdalja sajenja sadimo jih na razdaljo 3-4 m.

Življenska doba breskovih dreves je 12 do 15 let, manj v breskvam neugodnih legah.