KOSTANJ

 kostanji_sadike_s_plodovi.jpg                     kostanj03.jpg

Kostanj hitro zarodi, v drugem letu že v drevesnici.            

Kostanj - sadike lastne pridelave drevesnice Barbo z navodili za sajenje:

Zaloga jesen 2016  (po 2.11.2016)

Sorta
Podlaga
Zorenje
Značilnost
Zaloga 

1
Marsol
Sejanec dom. kos.
Začetek oktobra
Rdečkasto rjav plod, rast bujna, Francoska sorta, ki pri nas normalno dozori. Plodovi tehtajo 13 do 15g   
DA *

2
Bouche de betizac
Sejanec dom. kos.
Konec septembra, začetek oktobra
Francoska sorta, manj občutljiv za kostanjev rak in šiškarico, običajno dva plodova v ježici, plod velik ploščat, plod temne rdečkastorjave barve. Plodovi tehtajo okoli 16g 
DA*

 

 

 3    Precoce migoule      ffSejsnec dom.kos.        Konec septembra                

V ježici 2 do 3 plodovi. Plod velik eliptično trikotne oblike. Rodi zelo dobro. Drevo srednje do šipko.  Plodovi tehtajo 12 do15g                        

      NE       
 4  Maraval  Sejanec  Sredina oktobra  V ježici eden ali         dva normalna             plodova 15 do 17 g       NE


 * - Zaloga minimalna ali je pošla, lahko preverite na GSM 041/754024

Zadnja sprememba 20.11.2016

       kostanjev_rak2.jpg                        kostanjeva_ikarica.jpg

Kostanjev rak (najnevarnejša bolezen)                                              Kostanjeva šiškarica (najnevarnejši škodljivec)

 Redno kontroliramo ter smo pozorni na spremembo                          Konec maja, začetek junija ko se pojavijo šiške le te

barve lubja v svetlejšo. Poškodovano tkivo izrežemo                          odstranimo in zažgemo.

in zamažemo z cepilno smolo.

NAVODILO ZA SAJENJE

    • Razdalja sajenja 10 x 10 m ali več.
    • Sadilna jama za kostanj naj bo široka vsaj 1m in globoka vsaj 0,5m.
  • Sadike sadimo enako globoko ali nekoliko globje kot so bile posajene v drevesnici.
  • Priporočljivo je sajenje v zaščitno mrežo proti voluharju, ter sadiko po sajenju zaščititi pred divjadjo.
  • Priporočjivo je dodajanje humusa dobljenega izpod kostanjevih dreves.
  • Korenine kostanja zasujemo s humuzno zemljo brez dodajanja mineralnih gnojil.
  • Zemljo z rokami ali nogami pritisnemo h koreninam.
  • Morebitni hlevski gnoj (2-3 vile) dodamo tik pred dodajanjem zadnjih 2 cm plasti zemlje. Gnoj ne sme priti v stik s koreninami oziroma s samo rastlino.
  • Mineralno (umetno) gnojilo ob sajenju ne priporočamo dodati. Uporabimo ga  šele tretje leto po sajenju.
  • Po sajenju v razliko sajenja ostalih sadnih sadik cepljeno mesto kostanja zasujemo z rahlo zemljo ali zastirko, da preprečimo vdor trosov kostanjevega raka preko cepilnega mesta, ki se še nekaj let po sajenju zrašča.
  • Sadike kostanja po sajenju po potrebi zalijemo.
  • Zaradi nevarnosti okužbe dreves po sajenju z trosi kostanjevega raka je potrebno vse morebitne rane na drevesu nemudoma zaščititi z cepilno pasto. Kostanjev rak je najnevarnejša bolezen kostanjev, za katero žal še ne obstajajo odporne sorte. Trose nosi veter  tudi do 30 km daleč in okužijo rastlino preko ran. Napadeno drevo - mlado se lahko posuši v celoti, starejšemu drevesu se sprva lahko posuši le posamezni vrh ali veja. Te odrežemo do zdravega dela in zamažemo z cepilno smolo. Rak pogosto napade mlade rastline preko zaraščajočega cepilnega mesta. Temu se delno izognemo, da sadike v nasprotju z drugimi sadnimi vrstami sadimo globje, tako, da je cepljeno mesto v zemlji ali cepljeno mesto zasujemo z rahlo zemljo. Predvsem mlada drevesa pogosto pregledujemo. V kolikor opazimo spremembo barve lubja na delu stebla ali veje z nožem izrežemo morebitno napadeno tkivo , rano zamažemo z cepilno smolo in ovijemo z neprozorno temno folijo. Za morebitne dodatne informacije smo vam vedno na voljo.
  • Kostanj rabi opraševalca v krogu do okoli 500 m. Opraševalec mora biti druga sorta oziroma kostanj v naravi - gozdu. V kolikor drevo naredi prazne ježice je z gotovostjo znak, da ni v bližini opraševalca oz. je le ta neustrezen. Potrebno je posaditi še eno sorto, ter za pridelek počakati da zacveti.
  • Sadike so v celoti Slovenskega porekla,(podlage in cepiči) pridelane v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane v naši drevesnici .

          PODROBNEJŠI OPIS SORT:

 

MARSOL

je francoska sorta, naravni križanec evropskega in japonskega kostanja.Raste zelo bujno in precej pokončno. Odporen proti spomladanskim pozebam in jesenski slani. Dober opraševalec je sorta Precoce migoule in druge. Zori v začetku oktobra. V ježici se razvijeta dva do trije normalni plodovi, ki so okroglasto trikotne oblike, svetleče rdečkasto rjave barve. Tehtajo povprečno 13 do 15 g. (67 do 80 plodov v 1 kilogram.Zori v času glavne kostanjeve sezone in času mošta. Lastne izkušnje z sorto so zelo dobre, zato jo priporočam vsakomur.

 Kostanj_Marsol.JPG

MARAVAL

je francoska sorta, naravni križanec evropskega in japonskega kostanja. Drevo je srednje bujno rahlo pokončne rasti. Odporen je na spomladanske pozebe in jesensko slano. Cveti srednje zgodaj. Dobro ga oprašuje sorta Precoce migoule. Zori v drugi dekadi oktobra. V ježici sta eden ali dva normalno razvita ploda, redkeje trije. Plod je velik v povprečju tehta 15 do 17 g (59 do 67 plodov v 1 kg). Je široko eliptično trikotne oblike, svetleče, temno rjavo rdečkaste barve, z rahlimi prižami.

zori ob koncu sezone pobiranja kostanja. Plodovi so debeli a jih je povprečno v ježicah manj kot pri sorti Marsol.


 

BOUCHE DE BETIZAC

je francoski križanec med kitajskim kostanjem in sorto Bouche rouge. Raste srednje bujno in pokončno. Je obbčutljiv na spomladanske pozebe. Brsti in cveti razmeroma zgodaj. Zarodi zgodaj. Rodi zelo dobro in redno. Zori konec septembra. Običajno razvije dva normalna ploda v ježici. Plod je velik, ploščat, široko eliptične oblike, z velikim hilumom, v povprečju težek 16 g (63 plodov v 1 kg). Perikarp je temno rdečkasto rjave barve. Monoembrionalnih je 80 do 90 % plodov.

Zori v času nabiranja najbolj zgodnjih kostanjev v gozdu. Atraktiven je zaradi svoje zgodnjosti ter povečane odpornosti na šiškarico. Zaradi obbčutljivosti na spomladanske pozebe ni primerenn za pozebne lege oziroma področja kjer v okoliških gozdovih ne uspeva kostanj.


 

PRECOCE MIGOULE

je francoska sorta naravni križanec evropskega in japonskega kostanja. Drevo je srednje do šipke rasti, pokončno in redko oraščenno. Rodi zelo dobro. Brsti zgodaj in cveti srednje zgodaj.  Oprašuje ga sorta Maraval in druge. Zori konec septembra. V ježici sta dva do trije normalnno razviti plodovi. Plo je velik trikotno eliptične oblike, svetlo mahagonijeve barve, težek 12 do 15 gr, največ do 18 gr.Je zgodnja sorta ter dober opraševalec ostalim sortam. Kot zgodnja sorta zori v času Bush de betizaca vendar je odpornejša na spomladanske pozebe.