SADNO JAGODIČJE

 

 

 

Jagodičje so ljudje že od nekdaj koristno uporabljali. Sprva so ga nabirali le v naravi, nato sadili v bližini bivališč. S selekcijo in križanji pa smo prišli do novih kvalitetnih sort, ki so nepogrešljive v vsakem sadnem vrtu. V naravi nabrane gozdne jagode, borovnice in robide je res svojevrstna osvežitev in najboljši posladek na sprehodu v naravi, vendar je zelo priročno, če to sadje sveže naberemo kar v svojem vrtu. Vkolikor so v družini otroci je zaželjeno imeti čimveč različnega domačega sadja skozi leto zorečega v domačem vrtu.

 

Dotaknili se bomo glavnih vrst jagodičastega sadja in upam, da vas opogumimo in  si boste v vrtu našli kak kotiček za zasaditev katere od omenjenih vrst, ki vam s svojim okusom še posebej ugaja. Izgovor o pomanjkanju prostora skoraj zagotovo ne vzdrži, saj sicer te sadne rastline potrebujejo za vzgojo le malo prostora. Skoraj vse sadno jagodičje ima poleg prehranske vrednosti pomen tudi v ljudskem zdravilstvu.

 

 

Splošni pogoji za vzgojo jaodičja

 

Jagodičasto sadje ima rado dobro in rahlo kislo zemljo, razen ameriških borovnic, ki so med jagodičjem izjema z zahtevo po izrazito kisli zemlji. Jagodičje posadimo izključno na sončno lego ter se po možnosti izognemo področjem s pogosto slano. Izkoristimo lahko robove vrta in prazne kotičke, ki se v vrtu vedno najdejo. Globoko prekopljemo in z hranili obogatimo površino, kjer bomo sadili ali izkopljemo sadilne jame, ki so sicer manjše kot pri ostalih sadnih vrstah.

 

 

Ribez  Raste v obliki grma, redkeje se ga cepi na steblo. Najpogostejši je rdeči ribez, ki rodi rdeče grozdiče uporabne za svežo porabo, predelan pa v sok, želeje, marmelade, sadne kupe...Črni ribez ima temne jagode v grozdiču. Zaradi svojstvenega vonja rastline in grozdičev je manj uporaben kot sveže sadje, bolj pa za predelavo. Črni ribez je poleg oreha edina sadna vrsta katere korenine ne obžira voluhar. Beli ribez je po okusu enak rdečemu in je zanimiv zaradi barve, saj popestri barvno lestvico naprimer pri sadni kupi. Razdalje sajenja so 1,5 m do 2m. Posadimo ga lahko kot posamezne grme ali imitiramo nizko živo mejo.

        

 črni ribez (ribez nigrum)                        rdeči ribez (ribez rubrum)

 

 

Kosmulje Rastejo v obliki majhnih grmov. Morda koga zmotiji trni na poganjkih, ki pa le zahtevajo nekaj več previdnosti. Imamo več sort z različnimi barvami plodov od zelene do rdeče barve. Kosmulje so sadje, ki je malo bolj specifičnega okusa in zato ni vsem povšeči, jih je pa tako kot ribez možno predelati v množico izdelkov. Grmičke sadimo na razdaljo 1m.Tudi kosmulje se lahko vzgaja cepljene na zlatem ribezu kot deblotvorcu.

   kosmulja zelena (Ribez ulva- crispa)

 

Maline Rodijo na poganjkih, ki so prejšnje leto zrasli iz koreninskega vratu (tal). Poznamo enkrat rodne ter dvakrat rodne oziroma celoletne maline. Imamo sorte klasično rdeče, rumene in celo črne barve. Poganjki, ki to leto rodijo se preko zime posušijo, zato jih izrežemo in pusimo nove lepe mladice,ki jih pred pričetkom spomladanske rasti nekoliko prikrajšamo. Plodovi so poleg sveže uporabe odlična osnova za sok malinovec ter številne druge izdelke. Sadike sadimo na razdaljo 30 do 40 cm, običajno več rastlin v vrsto. Opora ni nujna. Je pa zaželjeno, da poganjke usmerimo med dve napeti vzporedni žici.

 

 

         

Malina ( rubus idaeus)

 

Robide Rastejo podobno kot maline le da bistveno močneje in nujno potrebujejo individualno ali skupno opora za več rastlin v obliki brajde. Plodovi črne barve so vsestransko uporabni. Razdalje sajenja so večje od enega metra. Poganjke, ki v enem letu zrastejo tudi do 4m, privezujemo ob vnaprej pripravljeno oporo.

 

Robida Ruus sp.)

 

Ameriške borovnice Poznamo več sort z različnim časom zorenja. Na enem grmu lahko pridelamo več kilogramov plodov vkolikor se maksimalno potrudimo pri pripravi kislega rastišča. Stik korenin z apnencem rastlino povsem zaustavi v rasti in razvoju. Borovnice sadimo vsaj na 1m razdalje med grmi.

 

 

Jagode Poznamo številne sorte od zgodnjih do poznih, enkrat rodnih do celoletnih in gozdnih. Razmnožujemo jih z živicami ali kupimo nove sadike, saj jih moramo po nekaj letih, ko se izčrpajo, posaditi na novo.

 

 

Aronija Nekoliko večji listopadni grm, ki rodi borovnicam podobne temne plodove. Zdravilni plodovi so manj uporabni kot sveži, bolj pa kot barvilo za sokove, namočeni v žganje... Grm ima zaradi lepe rasti in jesensko obarvanih listov tudi estetsko vrednost.

 

 

Samo omenili bomo križance nastale z križanjem sorodnih vrst jagodičja:

 

 robida x malina = Tayberry

  Taybery

 

 

črni ribez X kosmulja = Josta

 

 Josta1.jpg josta

 

 

Novonastali križanci imajo bolj ali manj lastnosti svojih staršev.

 

 

 

 

Jože Barbo